Primer iz prakse 03
Kje je voda?
Pretvorba satelitskih opazovanj v dolgoročne podatke o pogostosti poplav
Operativna identifikacija ponavljajoče se poplavljenih kraških pokrajin
z uporabo opazovanj Sentinel-1 v obdobju 2015–2024.
Kaj prikazuje ta študija primera
Hitro zaznavanje poplav
Kartiranje v skoraj realnem času za zajem poplav med njihovim nastajanjem.
Kartiranje na podlagi opazovanja Zemlje
Zanesljiv obseg poplav na podlagi posnetkov Sentinel in preverjenih metod.
Primerjava več časovnih obdobij
Primerjajte dogodke skozi čas za oceno sprememb in trendov.
Boljše odločitve
Podpora pri ukrepanju ob nesrečah, načrtovanju in prizadevanjih za obnovo.
Izziv Challenge
Ko statične klasifikacije zemljišč ne odražajo ponavljajočih se poplav
Presihajoča kraška jezera so med najbolj poplavno ogroženimi kmetijskimi
pokrajinami v Sloveniji. Voda se lahko večkrat pojavi na istih območjih
v kratkih časovnih obdobjih, medtem ko je večji del leta ni.
To dinamično vedenje povzroča negotovost za kmete in
odločevalce. Statične klasifikacije kmetijskih zemljišč pogosto ne
odražajo dejanske pogostosti poplav.
!
Potreben je bil dosleden, objektiven in dolgoročen pregled pojavnosti poplav.
Kako deluje WhereIsWater
Od satelitskega opazovanja do informacij o pogostosti poplav
01
Sentinel-1 SAR
Radarski posnetki zaznajo površinsko vodo v vseh vremenskih razmerah.
02
Zaznavanje vode
Zaznave površinske vode se samodejno generirajo za vsak zajem podatkov.
03
Vodne maske
Posamezne zaznave vode se pretvorijo v dosledne vodne maske.
04
Dolgoročni arhiv
Zaznave se shranjujejo v nacionalnem arhivu pojavnosti vode.
05
Pogostost poplav
Zaznave se združijo v celotni časovni seriji za izračun pogostosti poplav.
06
Validacija
Rezultati se preverjajo z optičnimi posnetki, vremenskimi podatki in nacionalnimi evidencami poplav.
Ta delovni proces zagotavlja doslednost, ponovljivost in razširljivost.
Rezultati in vpliv
Rezultati v treh pokrajinah
Za območja Radenskega polja, Planinskega polja
a in Ljubljanskega močvirja je bilo izvedeno kartiranje pogostosti poplav, kar omogoča dosledno razlikovanje med
območji, ki so pogosto poplavljena, in tistimi, ki so poplavljena le občasno.
Radensko Polje
Skupno analizirano območje
1.496,62 ha
Največji posamezni poplavni dogodek
186,48 ha
Poplavljeno vsaj dvakrat
198,71 ha
Poplavljeno 4-krat ali več
117,90 ha
Primeri ugotovljenega obsega poplav.
Modra območja predstavljajo zaznano površinsko vodo.
Ključna ugotovitev
Poplave se osredotočajo na jasno opredeljene depresije, kar omogoča jasno
prepoznavanje območij, ki jih ponavljajoče poplave prizadenejo, ter njihovo razlikovanje
od območij, ki jih prizadenejo le redki poplavni dogodki.
Planinsko polje
Skupno analizirano območje
983,7 ha
Največji posamezni poplavni dogodek
744,27 ha
Poplavljeno vsaj dvakrat
842,54 ha
Poplavljeno 4-krat ali več
772,07 ha
Primeri ugotovljenega obsega poplav.
Modra območja predstavljajo zaznano površinsko vodo.
Ključna ugotovitev
Pojavnost poplav odraža kraško hidrologijo in učinke zajezitve rek,
pri čemer se območja ponavljajočih se poplav ujemajo z znanimi hidrološkimi potmi.
Ljubljansko barje
Skupno analizirano območje
13.505,13 ha
Največji posamezni poplavni dogodek
1.553,09 ha
Poplavljeno vsaj dvakrat
3.296,80 ha
Poplavljeno 4-krat ali več
1.465,01 ha
Primeri ugotovljenega obsega poplav.
Modra območja predstavljajo zaznano površinsko vodo.
Ključna ugotovitev
Poplave se pojavljajo pogosto, a neenakomerno. Kartiranje pojavnosti vode
razkriva prostorske razlike med redno poplavljenimi območji in zemljišči,
ki jih prizadenejo predvsem ekstremni dogodki.
Od rezultatov do uporabe v praksi
Zakaj so rezultati pomembni
WhereIsWater spreminja ponavljajoča se satelitska opazovanja v dosledne
prostorske dokaze, ki lahko podprejo upravljanje zemljišč, oceno poplav
in dolgoročno spremljanje.
Zakaj je to pomembno
Od občasnih poplav do uporabnih dokazov
✓
Podpira objektivno razvrstitev kmetijskih zemljišč na podlagi dejanske izpostavljenosti poplavam
.
✓
Izboljša preglednost pri ocenjevanju statusa zemljišč in odškodnin.
✓
Zmanjšuje nejasnosti in spore v poplavno ogroženih kraških pokrajinah.
✓
Zagotavlja enoten nacionalni okvir za dolgoročno spremljanje.
Znane omejitve
Omejitve in njihovo blaženje
Snežna odeja
Sneg v zgodnji in pozni sezoni se občasno lahko napačno razvrsti
kot voda. Analiza se zato osredotoča na obdobje april–november,
pri čemer so rezultati za april in november ročno preverjeni.
Ekstremne padavine
Intenzivne padavine so na radarskih posnetkih občasno lahko videti kot površinska voda.
Sumljivi dogodki se navzkrižno preverijo z uporabo
meteoroloških podatkov in podatkov padavinskih radarjev.
Prenosljivost
Metodologija, ki jo je mogoče uporabiti drugje
Ker WhereIsWater deluje na nacionalni ravni z uporabo redno dostopnih
podatkov Sentinel-1, se metodologija lahko prenese na druga območja
in v dolgoročne programe spremljanja.
Sezonska jezera, mokrišča in polja
v drugih državah
v drugih državah
Poplavno ogrožena kmetijska območja
Programi dolgoročnega spremljanja tal in voda
Zasnovano za neprekinjeno spremljanje
Sistem podpira nenehne posodobitve, ko so na voljo nova satelitska opazovanja.
Primer validacije
Ekstremni padavinski dogodek 6. avgusta 2017
Ekstremni vremenski dogodek 6. avgusta 2017 je povzročil največji
posamezni poplavni dogodek, zaznan na Ljubljanskem barju v
analiziranem desetletnem obdobju.
Poleg satelitskih zaznav so bili uporabljeni meteorološki podatki
in podatki padavinskih radarjev za boljšo interpretacijo
opaženih vodnih vzorcev.
Zaznan obseg poplav
1.553,09 ha
Zakaj je to pomembno
Navzkrižno preverjanje radarskih zaznav z meteorološkimi informacijami
pomaga prepoznati in interpretirati nenavadna opažanja med
ekstremnimi padavinskimi dogodki.
Izjemen dogodek deževnega odtoka, 6. avgust 2017.
Zaznana vodna telesa ustrezajo vzorcem deževnega odtoka, opazovanim na spletni strani
med tem dogodkom.
