Presihajoča kraška jezera so med najbolj poplavno ogroženimi kmetijskimi pokrajinami v Sloveniji. Voda se lahko večkrat pojavi na istih območjih v kratkih časovnih obdobjih, medtem ko je večji del leta ni.

Takšno dinamično obnašanje ustvarja negotovost za kmete in odločevalce. Registri kmetijskih zemljišč in sheme nadomestil pogosto temeljijo na statičnih klasifikacijah, ki ne odražajo dejanske pogostosti poplav. Posledično se lahko zemljišča, ki so redno poplavljena, obravnavajo enako kot zemljišča, ki so poplavljena le občasno, kar vodi do neučinkovitih odločitev o rabi zemljišč in sporov glede upravičenosti do kmetijske podpore.

Potreben je bil dosleden, objektiven in dolgoročen pregled pojavnosti poplav.

WhereIsWater je operativna aplikacija, ki nenehno analizira radarske podatke Sentinel-1 za zaznavanje površinskih vodnih teles po vsej Sloveniji.

Aplikacija izvaja redno, nacionalno zaznavanje vodnih teles neodvisno od oblačnosti in svetlobnih pogojev. S sistematičnim beleženjem prisotnosti vode skozi čas WhereIsWater zagotavlja edinstven dolgoročni arhiv poplavnih dogodkov in dinamike vode. V okviru Digitalnega dvojčka Slovenije je bila aplikacija WhereIsWater bistveno nadgrajena in integrirana v platformo.

Za ta primer uporabe WhereIsWater služi kot primarni vir podatkov, ki omogoča analizo pogostosti poplav v desetletnem obdobju (2015–2024) za izbrana presihajoča kraška jezera.

WhereIsWater združuje avtomatizirano satelitsko obdelavo s časovno agregacijo in validacijo:

Ta operativna postavitev zagotavlja doslednost, ponovljivost in razširljivost.

Kartiranje pogostosti poplav je bilo uporabljeno za Radensko polje, Planinsko polje in Ljubljansko barje. Rezultati podpirajo transparentno razlikovanje med občasno in pogosto poplavljenimi zemljišči, kar omogoča bolj dosledno klasifikacijo zemljišč in izboljšano odločanje.

A) Radensko polje

Poplave so prostorsko koncentrirane v jasno določenih depresijah, ki jasno razmejujejo območja ponavljajočih se poplav. Ta območja kažejo omejeno primernost za stabilno kmetijsko rabo in jih je mogoče objektivno ločiti od zemljišč, ki so prizadeta le med redkimi poplavnimi dogodki.

Na pojavnost poplav močno vplivata kraška hidrologija in učinki rečnega zaledja. Območja ponavljajočih se poplav se ujemajo z znanimi hidrološkimi potmi. Kartiranje na podlagi pogostosti omogoča dosledno prostorsko razlikovanje poplavno ogroženih zemljišč.

Poplave se pogosto, a neenakomerno pojavljajo po pokrajini. Kartiranje pojavnosti vode razkriva močno prostorsko heterogenost. Rezultati podpirajo razlikovanje med redno poplavljenimi območji in zemljišči, ki so prizadeta le med ekstremnimi dogodki. Ekstremni meteorološki dogodki imajo neposreden in takojšen vpliv na poplave.

S pretvorbo ponavljajočih se satelitskih zaznav v karte pogostosti poplav WhereIsWater spreminja epizodne poplave v uporabne prostorske dokaze.
Pristop:

Ugotovljeni sta bili dve glavni omejitvi:

• Snežna odeja: Zgodnja in pozna snežna odeja se lahko občasno napačno klasificira kot voda. Da bi zmanjšali ta učinek, je bilo obdobje analize omejeno na april–november, rezultati za april in november pa so bili ročno preverjeni.
• Ekstremni padavinski dogodki: V redkih primerih lahko intenzivne padavine v času satelitskega zajemanja začasno spominjajo na površinsko vodo na radarskih posnetkih. Takšni dogodki so bili identificirani in preverjeni z uporabo meteoroloških podatkov in podatkov radarskih padavin.

Primer: Ekstremni vremenski dogodek na Ljubljanskem barju 6. avgusta 2017 je povzročil največji posamezni poplavni dogodek, zaznan v zadnjih 10 letih.

Ker WhereIsWater deluje na nacionalni ravni in se opira na rutinsko dostopne podatke Sentinel-1, je metodologija v celoti prenosljiva na:

Sistem podpira nenehne posodobitve, ko so na voljo novi satelitski podatki.

Razvil: GeoCodis Ltd. Vse pravice pridržane