Krepitev odpornosti proti nesrečam prek digitalnega dvojčka Slovenije (DTSI)
V prostorih podjetja Flycom Technologies je potekal strokovni dogodek, na katerem so projektni partnerji predstavili metodologijo dela in ključne dosežke projektov DTSI Core in DTSI Applications ter prve razvojne rezultate digitalnega dvojčka Slovenije (DTSI), zasnovanega za podporo odločanju ob naravnih nesrečah. Razprava se je osredotočila na naslednje korake: izboljšanje integracije podatkov, modelov in uporabniških procesov; razjasnitev vlog deležnikov; izboljšanje interoperabilnosti ter postopno nadgradnjo prototipa v robusten sistem za analize, zgodnje opozarjanje in simulacije. Dogodek je potrdil sodelovanje ključnih slovenskih deležnikov in potencial za nadaljnje vključevanje v pobude EU, zaključil pa se je z usmeritvijo k pripravi osrednjega razvojnega načrta za naslednjo fazo DTSI.
Po predstavitvah je strokovna razprava obravnavala, kako oblikovati širšo vizijo razvoja DTSI in pripraviti razvojni načrt DTSI kot ključni rezultat za prihodnje odločitve. Razprava se je osredotočila na to, kaj je potrebno za prehod s trenutno predstavljenega prototipa na širšo, potencialno nacionalno rešitev za upravljanje naravnih nesreč. Udeleženci so poudarili potrebo po evalvaciji, ki bi omogočila realno oceno izvedljivosti, potrebnega časa in virov ter možnost postopnega širjenja obstoječih primerov modeliranja na večja območja.
Udeleženci so izpostavili tudi praktične izkušnje, zlasti da so bile med poplavami leta 2023 na nacionalni ravni očitne pomanjkljivosti zaradi pomanjkanja enotnega podatkovnega modela in neusklajenih procesov. Kot ključna prednost DTSI, prepoznana med razpravo, je bila izpostavljena njegova sposobnost integracije več virov podatkov, omogočanje hitrih prostorskih analiz in podpora aplikacijam, ki lahko pomagajo pri odločanju ter pospešijo odziv na terenu v kriznih situacijah. Opozorjeno je bilo tudi, da brez meritev v realnem času ni mogoče vzpostaviti učinkovitega sistema zgodnjega opozarjanja; vendar pa je splošna razvojna smer ustrezna in dolgoročno stroškovno učinkovita v primerjavi z obnovo po nesrečah.
Pomemben poudarek je bil namenjen tudi potrebi po jasni opredelitvi končnih uporabnikov in deležnikov. Razprava je izpostavila, da bi morala biti komunikacija z uporabniki manj tehnična in bolj osredotočena na uporabnost, saj uporabnike prvenstveno zanima, kaj sistem omogoča in kako podpira njihove operativne procese. Omenjeno je bilo tudi, da obstaja potencial za prenos tovrstnih rešitev na raven EU in širše, pod pogojem, da so izpolnjeni potrebni podatkovni in procesni predpogoji.
Posebna tema razprave se je nanašala na praktično uporabnost podatkov opazovanja Zemlje (EO) med nesrečami. Trenutno se podatki EO uspešno uporabljajo za oceno škode po dogodku, medtem ko operativne službe v kriznih situacijah pogosto potrebujejo takojšnje informacije. Omejitve, kot sta razpoložljivost podatkov in predvsem oblačnost, ostajajo pomembni izzivi. Zato je bil poudarjen pomen neprekinjenega pridobivanja podatkov, validacije in nakopičenega strokovnega znanja za pravilno interpretacijo rezultatov.
Za prihodnost so udeleženci predlagali razvoj DTSI kot širše storitve za ocenjevanje in upravljanje tveganj, ki bi vključevala tako obstoječe kot prihodnje modele. Odprta ostajajo vprašanja glede integracije in infrastrukture, vključno s platformami, povezavami z ustreznimi viri podatkov, uporabo tehnologij API ter vprašanji, povezanimi z objavo in dostopnostjo podatkov.
Kot primer dobre prakse uporabe satelitskih podatkov je bilo izpostavljeno kartiranje prizadetega območja med požarom na Krasu s posnetki Sentinel-2, kar je omogočilo nadaljnje strokovne analize in izboljšalo obveščanje javnosti.
Sestanek se je zaključil s soglasjem, da mora biti razvojni načrt osrednji rezultat: konceptualen in dostopen dokument, ki jasno opredeljuje obseg, prioritete, ciljne uporabnike in pot do robustnega sistema, ki lahko služi kot podlaga za prihodnje odločitve in morebitno financiranje naslednjih razvojnih faz.
