{"id":3265,"date":"2022-08-10T18:51:21","date_gmt":"2022-08-10T18:51:21","guid":{"rendered":"https:\/\/digitalnidvojcek.si\/studija-primera-3\/"},"modified":"2026-08-24T07:56:30","modified_gmt":"2026-08-24T07:56:30","slug":"hrbtenica-dd","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/digitalnidvojcek.si\/sl\/case-studies\/hrbtenica-dd\/","title":{"rendered":"Od usklajene geoprostorske infrastrukture do integrirane simulacije zemeljskih plazov in poplav"},"content":{"rendered":"

\n\n
\n Primer iz prakse 01\n <\/div>\n\n

\n Poplave in zemeljski plazovi \u2013 Savinjska regija\n <\/h1>\n\n
\n Kako lahko zemeljski plazovi spremenijo potek poplav v spodnjem toku\n <\/div>\n\n
\n Ta \u0161tudija primera zdru\u017euje visokolo\u010dljive podatke iz opazovanja Zemlje in geoprostorske podatke\n z modeliranjem zemeljskih plazov in hidravli\u010dnih procesov, da bi raziskala, kako lahko material iz zemeljskih plazov\n, ki se steka v reko Savinjo, spremeni lokalne pretokne razmere\n in nevarnost poplav.\n <\/div>\n\n
\n\n \n Razi\u0161\u010dite v LIFT-u\n \u2192<\/span>\n <\/a>\n\n \n Oglejte si 3D-vizualizacijo\n \u2192<\/span>\n <\/a> \n\n <\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div>
<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
<\/span><\/div>

Visokolo\u010dljivostna geoprostorska hrbtenica<\/strong><\/p>\n<\/div>

LiDAR, ortofoto in podatki o stavbah zagotavljajo prostorsko osnovo za analizo.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div>

<\/span><\/div>

Scenariji zemeljskih plazov<\/strong><\/p>\n<\/div>

Modeli dosega za razli\u010dne globine drsne ploskve (0 m, 5 m, 20 m).<\/span><\/p>\n<\/div><\/div><\/div>

<\/span><\/div>

Primerjava vplivov poplav<\/strong><\/p>\n<\/div>

Hidravli\u010dne simulacije primerjajo referen\u010dne razmere in razmere z oviranim strugnim tokom.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div>

<\/span><\/div>

Bolj\u0161e odlo\u010ditve<\/strong><\/p>\n<\/div>

Prepoznajte nevarnosti, ocenite vplive in podprite hitrej\u0161e odlo\u010danje na podlagi scenarijev.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

Potencialni doseg zemeljskega plazu za razli\u010dne globine drsnih ploskev<\/span><\/h3><\/div>

Primerjava scenarijev s predvidenimi globinami drsnih ploskev 0 m, 5 m in 20 m. Ve\u010dja predvidena globina predstavlja ve\u010djo potencialno prostornino zajetega materiala in lahko povzro\u010di ve\u010dji doseg zemeljskega plazu. <\/p>\n<\/div>

Scenariji prikazujejo potencialni doseg zemeljskega plazu ob razli\u010dnih predpostavkah glede globine drsne ploskve. Predstavljeni so trije scenariji: 0 m, 5 m in 20 m. Globina drsne ploskve vpliva na koli\u010dino materiala, ki se lahko vklju\u010di v zemeljski plaz, in posledi\u010dno na njegov potencialni prostorski obseg. <\/p>\n<\/div>

<\/span><\/div>

0 m \u2013 Povr\u0161inski scenarij<\/strong><\/p>\n<\/div>

Scenarij 0 m predstavlja povr\u0161inski scenarij, pri katerem se modelira predvsem premikanje materiala na povr\u0161ju tal. Predvidena prostornina materiala je zato najmanj\u0161a. <\/p>\n<\/div><\/div><\/div>

5 m \u2013 Scenarij srednje globine<\/b><\/span><\/p>\n<\/div>

Scenarij 5 m predstavlja stanje, v katerem se v zemeljski plaz lahko vklju\u010di material do pribli\u017eno 5 m pod povr\u0161jem tal. Zaradi ve\u010dje razpolo\u017eljive prostornine materiala ima lahko zemeljski plaz ve\u010dji doseg. <\/p>\n<\/div><\/div><\/div>

20 m \u2013 Globinski scenarij<\/strong><\/p>\n<\/div>

Scenarij 20 m predstavlja globlji scenarij. V model se lahko vklju\u010di bistveno ve\u010dja prostornina materiala, zato lahko zemeljski plaz prepotuje ve\u010djo razdaljo in prizadene ve\u010dje obmo\u010dje. <\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/span><\/div>
\n\n

\n Kaj pomeni globina drsne ploskve?\n <\/h4>\n\n

\n Globina drsne ploskve je globina pod povr\u0161jem tal, vzdol\u017e katere se predvideva premikanje materiala zemeljskega plazu. Ve\u010dja kot je predvidena globina, ve\u010dja je prostornina materiala, ki se potencialno lahko vklju\u010di v zemeljski plaz. \n <\/p>\n\n

\n Pomembno:<\/strong>\n Sama globina ne pomeni, da se bo zemeljski plaz dejansko spro\u017eil do te globine. Gre za modelno predpostavko, ki se uporablja za oceno, kako se lahko potencialni doseg in obseg procesa plazenja spreminjata z razli\u010dnimi koli\u010dinami razpolo\u017eljivega materiala. \n <\/p>\n\n<\/div>

\n\n
\n \u2713\n <\/div>\n\n
\n

\n Klju\u010dni rezultat\n <\/h4>\n\n

\n S pove\u010devanjem predvidene globine drsne ploskve se pove\u010duje tudi potencialna prostornina materiala, ki se lahko vklju\u010di v zemeljski plaz, kar lahko povzro\u010di ve\u010dji doseg in ve\u010dje prizadeto obmo\u010dje.\n <\/p>\n <\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

Kaj se zgodi, ko plazoviti<\/span> material vstopi v re\u010dno strugo?<\/h3><\/div>

V naslednjem koraku je bil potencialni vpliv plazu vklju\u010den v hidravli\u010dni model reke Savinje. Cilj je bil oceniti, kako lahko plazoviti material, ki vstopi v re\u010dno strugo, spremeni pretok in posledi\u010dno vpliva na poplavno ogro\u017eenost. <\/p>\n<\/div>

\n\n \n
\n\n
\n Referen\u010dno stanje\n <\/div>\n\n
\n Scenarij 1 \u2013 Neprekinjena struga\n <\/div>\n\n

\n V prvem scenariju se uporablja obstoje\u010da konfiguracija terena brez dodatnega plazovitega materiala v re\u010dni strugi.\n <\/p>\n\n

\n Ta scenarij predstavlja referen\u010dno stanje, v katerem voda te\u010de skozi neovirano strugo in poplavno ravnico.\n <\/p>\n\n

\n NEPREKINJENA STRUGA = referen\u010dne razmere brez plazovitega materiala v re\u010dni strugi\n <\/div>\n\n <\/div>\n\n\n \n
\n\n
\n Vpliv plazu\n <\/div>\n\n
\n Scenarij 2 \u2013 Struga, ovirana s plazovitim materialom\n <\/div>\n\n

\n V drugem scenariju je plazoviti material, odlo\u017een v re\u010dni strugi, vklju\u010den v digitalni model terena.\n <\/p>\n\n

\n To spremeni geometrijo struge in zmanj\u0161a razpolo\u017eljiv prostor za pretok vode. Posledi\u010dno se lahko spremenijo hitrost in smer toka, vodostaj ter obseg poplav. \n <\/p>\n\n

\n OVIRANA STRUGA = razmere, v katerih plazoviti material posega v re\u010dni koridor\n <\/div>\n\n <\/div>\n\n<\/div>
\n\n
\n i\n <\/div>\n\n
\n Simulacije so bile izvedene z uporabo HEC-RAS<\/strong>,\n pri \u010demer so bili kot robni pogoji uporabljeni izmerjeni pretoki iz avgusta 2023 z avtomatske hidrolo\u0161ke merilne postaje \n pri Sol\u010davi.\n <\/div>\n\n<\/div>

Primerjajte oba poplavna scenarija<\/h3><\/div>

Primerjava uporabnikom omogo\u010da neposredno opazovanje, kje<\/span> in kako plazoviti material spreminja pretok in obseg poplav.<\/p>\n<\/div>

<\/span><\/div>

neovirana struga<\/i><\/p>\n<\/div><\/div><\/div>

<\/span><\/div>

struga, ovirana s plazovitim materialom<\/i><\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

Opazovanje Zemlje in geoprostorski podatki v ozadju analize<\/strong><\/span><\/h2><\/h3><\/div>

Podatki opazovanja Zemlje so pomemben vir informacij za razvoj in posodabljanje digitalnega dvoj\u010dka. Satelitski podatki omogo\u010dajo pogosto spremljanje sprememb v okolju in pozidanih obmo\u010djih, medtem ko letalske meritve zagotavljajo zelo podrobne prostorske informacije. <\/p>\n<\/div>

V tem primeru uporabljeni podatki vklju\u010dujejo predvsem visokoresolucijske zbirke podatkov, pridobljene z letalskim in laserskim skeniranjem, skupaj z ortofoto posnetki in izbranimi podatki opazovanja Zemlje.<\/p>\n<\/div>

\n\n \n
\n\n \n
\n \n <\/path>\n <\/path>\n <\/path>\n <\/svg>\n <\/div>\n\n
\n Visokoresolucijski podatki o terenu\n <\/div>\n\n
\n LiDAR\n <\/div>\n\n

\n LiDAR omogo\u010da izdelavo zelo podrobnega digitalnega modela terena.\n Oblak to\u010dk se lahko uporablja za dolo\u010danje oblike talne povr\u0161ine,\n vi\u0161ine objektov in drugih zna\u010dilnosti terena.\n <\/p>\n\n \n

\n
\n Gostote to\u010dk\n <\/div>\n\n
\n 5 \u00b7 15 \u00b7 20 \u00b7 40 to\u010dk\/m\u00b2\n <\/div>\n <\/div>\n\n

\n Uporabljeno za modeliranje terena, geometrijo re\u010dne struge, identifikacijo\n stavb in objektov, 3D modele stavb ter vhode za modeliranje plazov in\n poplav.\n <\/p>\n\n <\/div>\n\n\n \n

\n\n \n
\n \n <\/rect>\n <\/path>\n <\/circle>\n <\/svg>\n <\/div>\n\n
\n Visokoresolucijski slikovni podatki\n <\/div>\n\n
\n Ortofoto posnetki\n <\/div>\n\n

\n Ortofoto posnetki zagotavljajo prostorsko natan\u010dno predstavitev dejanskih\n povr\u0161inskih razmer. Uporabljajo se lahko za identifikacijo sprememb, validacijo\n rezultatov modeliranja ter vizualno interpretacijo plazov, vodotokov,\n stavb in druge infrastrukture. \n <\/p>\n\n \n

\n
\n Prostorska lo\u010dljivost\n <\/div>\n\n
\n 5 cm \u00b7 10 cm \u00b7 16 cm\n <\/div>\n <\/div>\n\n <\/div>\n\n\n \n
\n\n \n
\n \n <\/path>\n <\/rect>\n <\/path>\n <\/path>\n <\/path>\n <\/svg>\n <\/div>\n\n
\n Ponavljajo\u010de se spremljanje velikih obmo\u010dij\n <\/div>\n\n
\n Satelitsko opazovanje Zemlje\n <\/div>\n\n

\n Podatki satelitskega opazovanja Zemlje omogo\u010dajo pogosto spremljanje ve\u010djih\n obmo\u010dij. Njihova glavna prednost je mo\u017enost ponavljajo\u010dega se zajemanja,\n kar podpira spremljanje sprememb skozi \u010das in posodabljanje\n podatkovnih slojev znotraj digitalnega dvoj\u010dka. \n <\/p>\n\n <\/div>\n\n<\/div>

\n\n

\n Od opazovanj do simulacije\n\n\n <\/h4>\n\n

\n Visokoresolucijski geoprostorski podatki in podatki opazovanja Zemlje zagotavljajo prostorsko podlago za digitalni dvoj\u010dek. Podpirajo modeliranje terena in re\u010dne struge, identifikacijo stavb in infrastrukture, pripravo scenarijev plazov in hidravli\u010dnih simulacij poplav ter vizualno interpretacijo in validacijo rezultatov modela. \n <\/p>\n\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

Prispevki<\/h3><\/div>

Partnerske organizacije, ki prispevajo<\/p>\n<\/div>

<\/span><\/div><\/div><\/div>
<\/span><\/div><\/div><\/div>
<\/span><\/div><\/div><\/div>
<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
<\/div><\/div><\/div><\/div><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":3337,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"100-width.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-3265","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/digitalnidvojcek.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3265","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/digitalnidvojcek.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/digitalnidvojcek.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/digitalnidvojcek.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/digitalnidvojcek.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3265"}],"version-history":[{"count":107,"href":"https:\/\/digitalnidvojcek.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3265\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5719,"href":"https:\/\/digitalnidvojcek.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3265\/revisions\/5719"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/digitalnidvojcek.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3337"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/digitalnidvojcek.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3265"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}